Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja navaja, da znotraj romske skupnosti ločimo tri glavne skupine: Rome, Sinte in Kale. Ko gre za Slovenijo, Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju ter v večjih mestih, kot so Maribor, Velenje, Ljubljana. Na Jesenicah in v Radovljici pa živijo predvsem družine Sintov, sta za MMC pojasnili Maja Mamlić in Tjaša Plohl iz urada za narodnosti.

Ne gre razlikovati med kakovostjo življenja po regijah
Na MMC-jevo vprašanje, ali so razlike, ko gre za življenje Romov po regijah, velike, sta predstavnici urada odgovorili, da je to eden izmed številnih stereotipov, vezanih na Rome. »Tudi naš urad je večinoma povzemal posplošene ocene, da je življenje Romov v Prekmurju dosti boljše od položaja na Dolenjskem, kar dejansko ne drži oziroma gre za prevelika posploševanja, ki lahko vodijo v zanemarjanje ukvarjanja s konkretnimi težavami tam, kjer se dejansko pojavljajo. Tako poudarjamo, da ne moremo razlikovati med kakovostjo življenja Romov po regijah, saj je stanje od občine do občine, od naselja do naselja, od hiše do hiše oziroma od družine do družine drugačno - enako velja pri prebivalstvu slovenske ali katere koli druge narodnosti,« sta zatrdili.

Do največjih težav, s katerimi se spopadajo Romi, sicer prihaja na področjih urejanja prostora, izobraževanja in zaposlovanja, pravita Mamlićeva in Plohlova. Na področju urejanja prostora je po njunih besedah strpnost do romskega prebivalstva precej nizka in pogosto odvisna od političnih ambicij županov. Pri izobraževanju težavo predstavlja predvsem nizka vključenost otrok v izobraževalni in vzgojni sistem ter nizka dosežena izobrazba. Ko gre za zaposlovanje, je urad ugotovil, da si Romi želijo delati, da pa zelo pogosto prihaja do diskriminacije.

Po njenih besedah je podobna tudi stereotipna zgodba s socialno pomočjo: »Glede socialnih pomoči in podobnih zadev pa Romi nimajo absolutno nobenih bonusov zaradi tega, ker so Romi. Dobijo namreč točno toliko socialne pomoči, kot jo dobijo Slovenci. Tako da je to še ena laž, ki se širi naokoli.«

V zadnjih 15 letih vendarle tudi pozitivni premiki
Vse pa le ni tako črno, kot morebiti izhaja iz zapisanega. Mamlićeva in Plohlova tako navajata, da se je zgodilo več pozitivnih premikov: »Predvsem se je v zadnjih 15 letih prek društev in Zveze Romov Slovenije oblikovalo jedro samostojnega delovanja Romov. S sprejetjem zakona o romski skupnosti /.../ je bila vzpostavljena krovna organizacija romske skupnosti, Svet romske skupnosti RS, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov ter opravlja druge pomembne naloge, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti. Med drugim DZ-ju, državnemu svetu, vladi, organom samoupravne lokalne skupnosti ipd. lahko daje predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti. Omenjeni organi morajo pri sprejemanju ali izdajanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na romsko skupnost, predhodno pridobiti mnenje sveta,« razlagata.

Največji napredek pa urad vidi v aktivnosti Romov na področju kulture in informativne dejavnosti. Od leta 2003 po besedah predstavnic urada zelo uspešno deluje Romski informacijski center, ki je pridobil radijsko frekvenco za območje Murske Sobote. Oddaje za Rome že več let pripravljajo na lokalnih radijskih in televizijskih postajah, zdaj pa se predvajajo tudi v okviru programa RTV Slovenija (Naše poti – Amare droma in So vakeres? – Kaj govoriš?, ki jo pripravljajo Romi sami.) »Kot pozitivne premike lahko označimo tudi tečaje romskega jezika, ki so namenjeni širši javnosti, k spoznavanju raznolikosti in drugačnosti pa pripomore tudi izbirni predmet 'Romska kultura', ki se izvaja v osnovnih šolah,« dodajata.

V primerjavi z Evropo Slovenija zgledno skrbi za Rome
Tukaj se seveda zastavlja vprašanje, kako je v Sloveniji poskrbljeno za Rome v primerjavi z drugimi državami. »Zgledno,« se je glasil odgovor Mamlićeve in Plohlove. Kot sta pojasnili, predvsem pristojna resorna ministrstva sprejemajo številne programe in ukrepe s svojih delovnih področij, ki so usmerjeni v izboljšanje položaja romske skupnosti in v zagotavljanje ter uresničevanje njihovih pravic.

»Slovenija je v primerjavi z drugimi deželami posvetila veliko pozornosti sprejemanju pravnih podlag za integracijo Romov, saj 65. člen Ustave RS govori o tem, da zakon ureja 'položaj in posebne pravice romske skupnosti',« je za MMC dejala tudi Klopčičeva. »V novejšem času je prišlo do napredka na področju politične participacije Romov: z novelo zakona o lokalni samoupravi je sprejeta določba o obveznem zastopstvu Romov v 20 občinah, kjer so Romi tradicionalno naseljeni; v letu 2007 pa je bil sprejet zakon o romski skupnosti, na podlagi katerega je bil ustanovljen svet Romov, ki deluje na nacionalni ravni. Tako kot v drugih državah je tudi v Sloveniji razvita mreža nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč Romom, zlasti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja, ter zagotavljajo pravno pomoč v primerih diskriminacije.«

V prihodnosti krepiti vse oblike participacije Romov
In kako naj Slovenija, ko gre za Rome, ukrepa v prihodnosti? Klopčičeva je za našo spletno stran izrazila prepričanje, da je treba nadaljevati začetne ukrepe za ozaveščanje in odpravo predsodkov ter krepiti vse oblike participacije Romov, ki prispevajo k prepoznavnosti in izražanju avtentičnih interesov Romov v javnem prostoru. »Le na ta način bo možno preseči paternalistične vsebine, ki so še vedno prisotne v dejavnostih za izboljšanje položaja Romov,« je sklenila.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si